nedelja, 06. januar 2013

Leto 2012

Minilo je že dosti časa od kar sem se nazadnje oglasila. Leto je okoli, olimpijada je mimo in spet je tukaj zima..čas ta pisarjenja, sestavljanje novih planov, zahvaljevanja, analizo...
No, da se malo navežem na zadnjo objavo.. Obljube z zadnjega posta nisem povsem držala, fešte v Piratu avgusta ni bilo, se bom pa držala drugega dela in bom opisala celotno sezono ki je za nama.
Po osvojeni normi, prihodu z Avstralije, totalnemu odklopu, kreganju in proslavljanju..je prišlo do nekaterih sprememb v ekipi. Za trenerja sva povprašali Tomaža Čopija (udeleženec OI 96`, 00` in 04`), saj sva potrebovali več tehnične pomoči pri trimanju jadrnice in prav Tomaž je ta oseba, ki pozna 470 v nulo. Tomaž nama je svetoval in pomagal že od najinega začetka in prav on naju je s Tejo spravil skupaj v jadrnico. Velikokrat so bili njegovi napotki ključni in zelo sva bili veseli njegove priključitve ekipi.
Kot uvod v sezono je bila regata Split Sailing Week v mesecu marcu, ki je štela tudi za Hrvaško državno prvenstvo. V Splitu so bile vse hrvaške posadke (moški in ženski hrvaški olimpijski predstavniki) in tudi turški kandidati za OI. Dosegle sva absolutno 2. mesto, ter prvo med dekleti.
V nadaljevanju sva se udeležili dveh regat svetovnega pokala (rang 2 in 1), na španskem otoku Palma de Mallorca in v francoskem Hyeresu, obe meseca aprila. Na Palmi sva zasedli 20. mesto, kar je bilo nekoliko pod pričakovanji, saj sva na Palmi vedno dobro jadrali in pogoji nama ležijo. V Hyeresu pa sva zasedli odlično 14. mesto. Pogoji so bili na trenutke ekstremni, zelo močen veter in val, vendar sva dobro odpeljali.
Nato je sledilo Svetovno prvenstvo v Barceloni, kamor smo jadrnico odpeljali kar z Hyeresa. Na svetovnem prvenstvu so se osvajala še zadnja mesta za OI. Osvojili sva 18. mesto in s tem ponovno potrdili mednarodno olimpijsko normo z lanskega svetovnega prvenstva v Avstraliji. Po končanem prvenstvu sva z  jadrnico in gumenjakom po cesti odpotovali v Anglijo, zaradi ekonomičnosti s transportom in pustili vso opremo tam, za naslednjo regato junija.
Konec maja sva nato leteli  v Anglijo in tam ostali kar tri tedne (30.05.-20.06.2012). Najprej sva jadrali na regati svetovnega pokala in nato ostali še na dvotedenskih pripravah na prizorišču olimpijskih iger. Na regati sva zasedli 24. mesto.
Evropsko prvenstvo julija je bila še zadnja regata pred OI. Nanj smo odpotovali kar z Weymoutha, saj je bila tam naša baza že od maja meseca. Na Evropskem prvenstvu sva s konstantnim jadranjem med najboljšimi osvojili 2. mesto. S tem rezultatom sva si prijadrali Svetovni razred kategorizacije po kriterijih Oks, kar nama zagotavlja financiranje za nadaljna štiri leta. Po končanem EP, sva peljali jadrnico ponovno v Weymouth in odšli domov na počitek.
V Anglijo sva tako pripotovali ponovno 20. julija pod vodstvom Oks. Vselili smo se v olimpijsko vas v Portlandu in opravili 10-dnevne priprave. V vasi smo imeli Slovenci svojo hiško, kjer smo bili vsi jadralci , vključno s trenerjem, vodjo ekipe in fizioterapevtko. Nato sva se udeležili tudi otvoritve iger v Londonu in ostali v glavni olimpijski vasi eno noč. Rezultat na olimpijadi je bil na koncu z nekoliko grenkega priokusa. Pričakovali smo višjo uvrstitev in predvsem boljše jadranje. Manjkalo nama je več borbenosti in odločnosti. Olimpijski nastop sva tako zaključili na 18. mestu.
Po vrnitvi domov sva si vzeli mesec dni premora. Čas za razmislek in odločitve. Seveda je prihajalo veliko vprašanj kako je bilo, ali sva zadovoljni, kako naprej in podobno. Ni pa bilo nobenega odziva in vprašanj, kaj šele sprejema vseh jadralcev s strani naše krovne organizacije Jadralne zveze Slovenije. 
Nato sva v začetku oktobra sprejeli naslednje odločitve. Tina jadra naprej do Ria 2016 z Veroniko Macarol, Teja pa se posveti končanju študija in prične služiti:) 

Ob enem bi se rada zahvalila vsem, ki so naju podpirali ta tri leta. Na prvem mestu trenerju Tomažu Čopiju, vsem sponzorjem, ki so nama omogočili izpeljavo tega projekta..

To so: Splošna plovba, Sailing Point, Harken Adriatik, Občina Piran, Avtocommerce, Regenta, Okolje Piran, Bar 2000, Adriaing, CŠOD Dom Burja, Maygut.

In na posebnem mestu tudi našemu prijatelju in jadralcu Branku Brčinu. Tudi ti si bil del najine zgodbe, pomagal si nama s številnimi nasveti, verjel v naju in s tvojo pomočjo sva prišli do novega kompleta jader v ključnem trenutku. Posledično pa do osvojene norme za London. Hvala Branko!

Ter najinim domačim in vsem prijateljem in navijačem.


Tina

Ni komentarjev:

Objavite komentar